Slowenischer Kultur-und Bildungsverein Sava e.V.
Header

Zgodovina Društva

Zgodovina Društva Sava

Leto 1972

  • 9. 2. 1972 ob 19. uri  se je v prostorih restavracije  “Bei Urška” v Schoenhofu  sestal Iniciativni odbor (Robi Rožaj, Ciril Podmiljšak, Alojz Škof, Jože Sovinc, Simon Doberšek, Herman Jager) za ustanovitev združenja ali društva Slovencev.
    • Sklepi prvega sestanka so bili, da Ciril Podmiljšak nudi prostore restavracije “Bei Urška” za sestanke in prireditve, da pripravijo načrt dela in začnejo zbirati člane.
  • Že 18. 2. so se ponovno sestali, Iniciativnemu odboru so se pridružili še Janko Zemljič, Albin Pučnik, Leopold Založnik, Franc Prelog, Drago Jerman, Friderik Založnik, Franc Fidenšek. Današnjemu društvu so postavili temeljni kamen z odločitvijo, da se društvo imenuje Slovensko kulturno prosvetno društvo Sava, Frankfurt/M.
  • Šeste seje odbora Save, 1. 10. 1972, se je poleg že omenjenih članov pripravljalnega odbora udeležilo še 25 Slovencev. Ustanovili so prvi odbor Save: Zemljič Janko (predsednik), Rožaj Robert (tajnik), Bombek Lidija (blagajničarka), Podmilšek Ciril (član) in Potočnik Evgen (član).
  • Za predsednika je bil imenovan Janko Zemljič, za tajnika Robert Rožaj, za blagajničarko Lidija Bombek, za člana pa Ciril Podmiljšak in Evgen Potočnik.
  • V letu 1972 so društvo registrirali in prejeli pečat z dvojezičnim besedilom. Organizirali so še prvomajski piknik pri Ruedesheimu in gostovanje ansambla Lojzeta Slaka v Frankfurtu. Proti koncu leta je imelo društvo že okrog 50 članov, prostovoljni prispevki so znašali 360 DM. Začeli so se razgovori za ustanovitev podružnice v Wiesbadnu.

Leto 1973

  • Ustanovljena podružnica v Wiesbadnu.
  • Ustanovljena kegljaška sekcija v Frankfurtu.

Leto 1974

  • Društvo je uradno registrirano in dobi svoj prvi statut.
  • Zbirajo se prvi slovenski učenci.

Leto 1975

  • Ustavnovljena je podružnica v Lich-Gießen

Leto 1976

  • SKPD Sava podpiše listino  o sodelovanju z občino Ptuj.

Leto 1977

  • Ustanovljena je pevska in šahovska sekcija.

Leto 1978

  • SKPD Sava je organizator in gostitelj VI. srečanja slovenskih društev iz zahodne Evrope v Jahrhunderthalle.
  • Društvo dobi svoj prapor in pokrovitelja, SZDL Ptuj.
  • Z delom prične tečaj slovenskega jezika za odrasle.

Leto 1979

  • Člani društva s prostovoljnim delom uredijo društvene prostore v Metzlerstraße 35. Urejena je tudi knjižnica.

Leto 1980

  • Ljubitelji planin so navezali stike s člani Planinskega društva ŠEntrjur pri Celju.

Leto 1982

  • Prva večja prireditev je bila pustna zabava v Bornheimu, pred tem popoldne otroška pustna parada.
  • Za kulturni praznik so v učilnici slovenskega dopolnilnega pouka pripravili recital Prešernove poezije.
  • Marca so izvedli 11. občni zbor in med drugim podelili različna priznanja in pohvale.
  • Izvedli so še prvomajski piknik, družabni večer, kegljaški turnir, izlet ob Renu, vinsko trgatev (navzočih 500 rojakov), v sodelovanju s Svetom staršev slovenske dopolnilne šole so organizirali izlet v »Haslow-Holiday park«, obisk učencev slov. dop. šole pri učencih na Ptuju, Svet staršev je organiziral obisk dedka Mraza pri predšolski in šolski mladini; 18. decembra so Savani v svojih prostorih praznovali zaključek koledarskega leta.
  • Število oddelkov slovenskega jezika raste, pridružila sta se Offenbach in Darmštadt, oddelki delujejo v pristojnosti hessenških šolskih oblasti.
  • Društvo sava praznuje deseto obletnico delovanja društva. Vsako leto so se vrstile prireditve za prešernov dan, pustovanje, dan mladosti, zaključek šolskega leta, vinsko trgatev, praznik domovine, novo leto.

Leto 1990

  • Učenci slovenskega pouka Kristina Jager, Andreja Sinur, Ivan Erceg, Lovro in Robert Sinur so zmagali v poznavanju domovine na regionalnem in deželnem tekmovanju. V državnem merilu pa so dosegli drugo mesto.

Leto 1991

V letu 1991 se člani društva pridružujejo dejavnostim za podporo osamosvojitvi Slovenije, ta skupna prizadevanja združujejo društvo, oddelke dopolnilnega pouka slovenščine in slovensko katoliško župnijo v Frankfurtu, kar se kaže tudi v izvedbi skupnih prireditev.

Leto 1992

  • Dvajseto leto delovanja društva je minevalo v znamenju selitve v nove prostore (Gerbermuehlstr. 90-92) in njihovo urejanje, v teh prostorih je društvo delovalo vse do leta 2009.
  • Razširi se ponudba knjižnice, v prostorih deluje tudi mala šola za predšolske otroke, po urniku pa so organizirani tudi konzularni dnevi.

Leto 1994

  • SKPD Sava je organizator in gostitelj VI. srečanja slovenskih folklornih skupin iz Nemčije, nastopijo tudi plesalci iz Frankfurta.

Leto 1996

  • Društvo Sava prejme za dolgoletno delovanje med rojaki na tujem ter za ohranjanje naših korenin najvišje slovensko priznanje Znak svobode.

SKPD Sava leta 2002 – po tridesetih letih delovanja

  • Z izdajo brošure Glas Save in mnogimi prireditvami društvo svečano praznuje 30. obletnico delovanja. Prvi predsednik društva Janko Zemljič je v Glasu Save zapisal:
    »…Tudi naše društvo Sava je delovalo in deluje zato, da nas združuje tukaj na tujem … naj nas vodi misel, da bomo uspešneje delali skupaj vsi, kar nas je tukaj. Ne izgubljajmo moči v ocenjevanju preteklosti, nadaljujmo tisto, kar je bilo dobro in dodajmo dosti, dosti novega, kar smo prej pogrešali. Naredimo si takšno društvo, kakršnega si želimo.«
  • Takratni predsednik UO društva Jože Lopič pa je med drugim zapisal:
    »… Vključevanje slovenskega naroda v konglomerat evropskih narodov in mnogokulturne skupnosti, bo tudi od nas, Slovencev po svetu, zahtevalo še več naporov ob ohranjanju slovenstva v Evropi … Zato še enkrat pozivam vse rojake dobre volje, da v novem tisočletju s skupnimi močmi ohranjamo slovenstvo v dobrobit naslednjim rodovom! …«

Besedilo zbrala in za objavo uredila učiteljica DPS Natalija Robnik.v ocenjevanju preteklosti, nadaljujmo tisto, kar je bilo dobro in dodajmo dosti, dosti novega, kar smo prej pogrešali. Naredimo si takšno društvo, kakršnega si želimo.«
• Takratni predsednik UO društva Jože Lopič pa je med drugim zapisal:
»… Vključevanje slovenskega naroda v konglomerat evropskih narodov in mnogokulturne skupnosti, bo tudi od nas, Slovencev po svetu, zahtevalo še več naporov ob ohranjanju slovenstva v Evropi … Zato še enkrat pozivam vse rojake dobre volje, da v novem tisočletju s skupnimi močmi ohranjamo slovenstvo v dobrobit naslednjim rodovom! …«

Besedilo zbrala in za objavo uredila učiteljica DPS Natalija Robnik.

2 komentarja



Deli svoj komentar