Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi v Društvu Sava v Frankfurtu v soboto, 4. februarja, priredili srečanje rojakov iz Slovenije in ljubiteljev slovenske besede ter umetnosti.

V uvodnih besedah je učiteljica dopolnilnega pouka v Frankfurtu, profesorica Brigita Lovenjak, izrazila prisrčno dobrodošlico prisotnim in poudarila pomembnost tega praznika.

Metka Ojsteršek je poskrbela za čudovit glasbeni uvod v večer.

V nadaljevanju sta besedo prevzela dva udeleženca pouka slovenščine, ki sta po rodu Nemca, vendar pa sta zaradi svoje poklicne poti na prav poseben način vzljubila slovenski jezik.

Kristina Güntsch je v začetku sedemdesetih let eno leto študirala slovenščino v Ljubljani. Sedaj je upokojenka, vendar še vedno aktivna na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Frankfurtu.

V soboto je na prireditvi predstavila svojega kolega gospoda dr. Rolfa Wörsdörferja, ki tudi redno obiskuje slovenski dopolnilni pouk za odrasle in razne dogodke društva Sava. Je zgodovinar in med drugim uči na univerzah v Frankfurtu, Baslu in Göttingenu. Njegova raziskava se osredotoča na zgodovino južne in jugovzhodne Evrope, nacionalizem, migracijsko zgodovino, prvo svetovno vojno. Od njegovih številnih knjig in člankov je izpostavila le dve.

Prva je: Krisenherd Adria 1915-1955 – Über den italienisch-jugoslawischen Grenzraum – Krizno žarišče Jadran 1915-1955 – O italijansko-jugoslovanski obmejni regiji.
In druga: Vom „Westfälischen Slowenen“ zum „Gastarbeiter“. Od „westfalskega Slovenca” do „gastarbajterja”. Slovenske selitve v Nemčijo v 19. in 20. stoletju.

Je tudi urednik in sodelavec publikacije Bochumske Univerze “Sozialgeschichte und soziale Bewegungen in Slowenien” – “Socialna zgodovina in družbena gibanja v Sloveniji”.
Pogosto obiskuje poletne tečaje slovenskega jezika in književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani.

V nadaljevanju pa smo prisluhnili njegovemu zelo zanimivemu in s čudovitimi fotografijami podkrepljenemu predavanju o Ljubljani z naslovom Emona – Laibach – Ljubljana. Portret mesta – s posebnim poudarkom na njegovem najpomembnejšem arhitektu. S pomočjo prezentacije smo se sprehodili po ljubljanskih ulicah in ponovno potrdili, da si je Plečnik zasluženo pridobil pomembno mesto v arhitekturi, in to ne le v Sloveniji.

Ob koncu smo se vsi strinjali, da je treba leto 2023 – evropsko leto spretnosti oz. kompetenc izkoristiti, saj nam bo dalo nov zagon za vseživljenjsko učenje, ki je za vsakega posameznika in družbo zelo pomembno. Delček k temu smo prispevali tudi mi s tem nadvse uspešno izvedenim kulturnim večerom.

Na svidenje na prihodnjih srečanjih!

UE Društva Sava v Frankfurtu