Dragi Savanke in Savani, dragi obiskovalci Savine spletne strani, Upravni odbor društva SAVA e.V. Frankfurt želi vsem blagoslovljene in vesele velikonočne praznike.

Naj bo za vse nas velikonočno praznovanje zadovoljno, veselo ter posebno v teh posebnih časih polno vedrine in zdravja.

UO SKPD Sava Frankfurt

Mednarodni dan žena oziroma svetovni dan žensk je ime svetovnega dne, ki ga vsako leto praznujemo 8. marca. Nastal je kot pobuda socialističnih organizacij v obdobju pred prvo svetovno vojno v boju za enakost, volilno pravico za ženske in emancipacijo delavk. Dan žena so prvič praznovali 19. marca leta 1911. Od leta 1921 praznujemo ta praznik vsako leto in letos obeležujemo 100 to obletnico tega mednarodnega praznika. Združeni narodi (OZN) so v mednarodnem letu žensk 1975 izbrali točen datum za “Dan Združenih narodov za pravice žensk ” in prvič organizirali praznovanje 8. marca.

Naj vam na kratko predstavim zgodovino dneva zena in razloge za praznovanje mednarodnega praznika žensk oz. dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk.

Ideja o nujnosti tega dne se je rodila v začetku 20. stoletja v socialističnih smereh, njen namen pa je bil poziv k enakopravnosti žensk pri delu, volilni pravici in odločanju o rojstvu otrok. Razvijati so jo začele ameriške socialistke, ki so leta 1908 organizirale prve večje demonstracije za svoje pravice. ZDA so tudi prva država, v kateri so ženske dejansko praznovale svoj dan – to se je zgodilo 28. februarja leta 1909.

Uveljavitev praznika žensk je močno povezana tudi z imenom nemške feministke in socialistke Klare Zetkin, ki se je leta 1889 začela bojevati za enakopravnost žensk in leta 1910 podala tudi pobudo za dan, posvečen vsem ženskam. Leta 1911 so ga tako praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marca, na 8. marec pa se ga praznuje od leta 1917.

Praznik predstavlja tudi spomin na požar v tovarni tekstila Triangle v ZDA. Leta 1911 so se ženske v New Yorku uprle delodajalcem in so hotele na ta način izboljšati delovne razmere. A čakala jih je tragična usoda: zaprli so jih v tovarno in jih zažgali. V ognjenih zubljih je tedaj življenje izgubilo več kot 140 žensk.

Boji za enakopravnost žensk so seveda potekali tudi v Sloveniji. Leta 1897 je začel izhajati ženski časopis Slovenka, leto pozneje pa je bilo ustanovljeno prvo žensko društvo. V tem kontekstu je pomembna letnica 1906, ko je na graški univerzi končala doktorat iz filozofije prva Slovenka. V nadaljevanju so ženske le še pridobivale na enakopravnosti: leta 1945 je bila uzakonjena splošna volilna pravica; leta 1974 je bilo v ustavo SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska pravico svobodno odločati o rojstvu otrok; leta 1977 je bila uzakonjena pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov; leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

V mnogih državah po svetu se zenske se vedno borijo za svoje pravice in za enakopravnost. Glede na to , da tukaj v tujini večina ljudi sploh ne ve, kaj je 8. marec sem zelo ponosna, da obujanje spominov na ta praznik in s tem na našo slovensko tradicijo nadaljujemo tu v našem slovenskem društvo in s tem izkažemo pomembnost tega praznika in priznanje vsem ženskam .

Povzela in sestavila Maja Daniel

Ko se nekega dne zbudiš in pogledaš okoli sebe, vidiš, kako hitro čas mineva in kako kratki so dnevi, tedni, meseci, leta…

Otrok, s katerimi si se davno igral na ulici ni več tu. Šli so po svojih poteh.
Babica, s katero si obiral jagode po vrtu je že davno odšla. Včeraj si jih obral sam.
Starega učitelja matematike, s katerim si se pridno učil množenje in delenje si pred kratkim našel v časopisu. Računal ne bo nikdar več.
Sosedov pes, s katerim si nekoč tekal po vrtu že dolgo ni več zalajal. Dolga leta nazaj je zaspal.
Šola, v katero si dan za dnem radovedne glave zahajal ne posluša več otroških krikov in petja. Le zarjavela gugalnica škripi.

Ostaneš, poješ žemljico od včeraj, in greš malce po mestu, morda ti bo bolje.
A kaj ko najlepše trgovinice polne bombonov ni več. Tukaj se zdaj prodajajo čevlji.
A kaj ko sladoledarja na vogalu ne sliši nihče več. Le prazna cesta z davno izpranim palim sladoledom leži in molči.
A kaj ko ti prijazni kmet na tržnici ne da košček sladke hruške. Košaro za pobiranje že dolgo ni več prijel.
A kaj ko star oreh v parku ti ne dela več sence. Lani ga je podrla strela.
A kaj ko pred izložbo z igračami ne stojita več z bratcem, želeč si leseni vlakec.

Sam stojiš. Sam gledaš. Sam vidiš.

Vidiš, da nikoli ne bo, kot je bilo. Vidiš, da hodiš po enosmerni potki. Brez prestanka, brez cilja. Hodiš, dokler ti potka izpod nog ne izgine.

Tudi tebe se bo nekdo nekega dne spomnil. Tudi njemu bo težko pri srcu, ker te več ni. Potem se pa bo nasmehnil, spominjajoč se lepih trenutkov s tabo. Spominjajoč se, česar najbolj pogreša.

Življenje je najlepša a hkrati najbolj okrutna stvar, ki ti je dana.
Večnosti ni. In mogoče je tudi bolje tako.

Spoštovane Savanke, spoštovani Savani,  

globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je 3. decembra v komaj 21. letu starosti za vedno zapustil naš mladi rojak, Dorjan Möhn-Klemenčič.

Z Dorjanom smo se od leta 2006 naprej redno srečevali in lepo sodelovali pri dopolnilnem pouku slovenščine in različnih društvenih dejavnostih. Zadnjih nekaj let je s svojimi prispevki urejal športni kotiček Savine internetne strani, za kar mu bomo večno hvaležni.  

Dorjan, ki mu zaradi njegove bolezni ni bilo vedno lahko, je bil kljub mladosti in bolezni pravi Savan. S svojim neverjetnim poznavanjem slovenskega športa in z ljubeznijo do njega, z ljubeznijo do slovenske glasbe, slovenske besede, a tudi s svojo potrpežljivostjo in pozitivnostjo je bil za vse nas svetal zgled.  

Ohranili ga bomo v spoštljivem in trajnem spominu.  

UO SKPD SAVA Frankfurt in svet staršev DPS