Dragi Savanke in Savani, dragi obiskovalci Savine spletne strani, Upravni odbor društva SAVA e.V. Frankfurt želi vsem blagoslovljene in vesele velikonočne praznike.
Naj bo za vse nas velikonočno praznovanje zadovoljno, veselo ter posebno v teh posebnih časih polno vedrine in zdravja.
Društvo Sava e.V. Frankfurt vsako leto okrog osmega marca že nekaj let redno prireja srečanje v počastitev tega praznika ter v svojem kulturnem delu programa poskuša predstavi bolj ali manj znane Slovenke.
Lanskoletno srečanje predvideno v začetku marca, smo morali zaradi zaostritve ukrepov povezanih s koronapandemijo, žal odpovedati. Upali smo, da ga bomo lahko izvedli letos v društvenih prostorih, vendar pa nam trenutni ukrepi še vedno ne dovolijo združevanja na javnih prostorih. Smo pa se v tem letu naučili, da takšne dogodke lahko izpeljemo virtualno, torej »na daljavo«. Nekatera slovenska društva v Nemčiji pa tudi drugje po Evropi, se tega že poslužujejo, za nas pa je bila prireditev, ki smo jo organizirali preko Zoom-a, 6. marca 2021, premierna.
Letošnja osrednja gostja večera je bila profesorica, gledališka in filmska igralka, pisateljica ter pesnica ga. Natašo Konc Lorenzutti.
Po kratkem uvednem pozdravu in nagovoru, je ga. Natalija Robnik, učiteljica slovenščine na tukajšnji Evropski šoli in učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine za otroke s slovenskimi koreninami, na kratko predstavila, kako smo se v zadnjem letu dni seznanjali z deli naše osrednje gostje.
Ga. Nataša je vsem zbranim za začetke prebrala pesem, ki je bila lani objavljena v naši spomladanski okrožnici. Po kratkem glasbenem premoru, za katerega je poskrbela naša harmonikašica, Metka Ojsteršek, je sledil intervju z umetnico.
Vprašanja so bila zastavljena s strani publike, največ vprašanj pa so imeli seveda naši najmlajši. Le-te je predvsem zanimalo kje pisateljica dobiva navdih za svoja dela, kot tudi ali bodo sledila nadaljevanje nekaterih njenih otroških in mladinskih knjig.
Odraslim poslušalcem je umetnica predstavila svoj najnovejši projekt, zgodovinski roman, ki je trenutno še v pripravi. Na koncu so ponovno prišli na vrsto naši šolarji, saj jim je ga. Nataša recitirala pesmi oz. brala basni o volu, konju, lisici, petelinu in jih podkrepila s slikovnim gradivom – ilustracijami Marjana Mančka.
Za slovo smo si ogledali še kratki film za eno od mladinskih knjig, ki je nastala izpod peresa ga. Nataše Konc Lorenzutti.
Projekt je med drugim finančno podprlo oz. financiralo Društvo slovenskih pisateljev ter Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Mednarodni dan žena oziroma svetovni dan žensk je ime svetovnega dne, ki ga vsako leto praznujemo 8. marca. Nastal je kot pobuda socialističnih organizacij v obdobju pred prvo svetovno vojno v boju za enakost, volilno pravico za ženske in emancipacijo delavk. Dan žena so prvič praznovali 19. marca leta 1911. Od leta 1921 praznujemo ta praznik vsako leto in letos obeležujemo 100 to obletnico tega mednarodnega praznika. Združeni narodi (OZN) so v mednarodnem letu žensk 1975 izbrali točen datum za “Dan Združenih narodov za pravice žensk ” in prvič organizirali praznovanje 8. marca.
Naj vam na kratko predstavim zgodovino dneva zena in razloge za praznovanje mednarodnega praznika žensk oz. dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk.
Ideja o nujnosti tega dne se je rodila v začetku 20. stoletja v socialističnih smereh, njen namen pa je bil poziv k enakopravnosti žensk pri delu, volilni pravici in odločanju o rojstvu otrok. Razvijati so jo začele ameriške socialistke, ki so leta 1908 organizirale prve večje demonstracije za svoje pravice. ZDA so tudi prva država, v kateri so ženske dejansko praznovale svoj dan – to se je zgodilo 28. februarja leta 1909.
Uveljavitev praznika žensk je močno povezana tudi z imenom nemške feministke in socialistke Klare Zetkin, ki se je leta 1889 začela bojevati za enakopravnost žensk in leta 1910 podala tudi pobudo za dan, posvečen vsem ženskam. Leta 1911 so ga tako praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marca, na 8. marec pa se ga praznuje od leta 1917.
Praznik predstavlja tudi spomin na požar v tovarni tekstila Triangle v ZDA. Leta 1911 so se ženske v New Yorku uprle delodajalcem in so hotele na ta način izboljšati delovne razmere. A čakala jih je tragična usoda: zaprli so jih v tovarno in jih zažgali. V ognjenih zubljih je tedaj življenje izgubilo več kot 140 žensk.
Boji za enakopravnost žensk so seveda potekali tudi v Sloveniji. Leta 1897 je začel izhajati ženski časopis Slovenka, leto pozneje pa je bilo ustanovljeno prvo žensko društvo. V tem kontekstu je pomembna letnica 1906, ko je na graški univerzi končala doktorat iz filozofije prva Slovenka. V nadaljevanju so ženske le še pridobivale na enakopravnosti: leta 1945 je bila uzakonjena splošna volilna pravica; leta 1974 je bilo v ustavo SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska pravico svobodno odločati o rojstvu otrok; leta 1977 je bila uzakonjena pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov; leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
V mnogih državah po svetu se zenske se vedno borijo za svoje pravice in za enakopravnost. Glede na to , da tukaj v tujini večina ljudi sploh ne ve, kaj je 8. marec sem zelo ponosna, da obujanje spominov na ta praznik in s tem na našo slovensko tradicijo nadaljujemo tu v našem slovenskem društvo in s tem izkažemo pomembnost tega praznika in priznanje vsem ženskam .
Tradicionalno srečanje, posvečeno 8. marcu, mednarodnemu dnevu žena, bo letos potekalo virtualno. Pridružite se nam na: https://zoom.us/j/92388997734?pwd=THhqZm45M3IyVU1MaTdSeElHR21Sdz09, in sicer v soboto, 6. 3. 2021 ob 18. uri. Srečanje ob v znamenju besedne umetnosti, saj bo osrednji del programa posvečen pogovoru z besedno umetnico iz Slovenije Natašo Konc Lorenzutti, avtorico mnogih del otroške in mladinske literature ter literature za odrasle. V pogovoru bo predstavila svoje ustvarjalno delo in odgovori na to in ono vprašanje o svojem ustvarjanju. Z glasbo bo program popestrila harmonikarka Metka Ojsteršek. Po programu bo možen virtualni klepet med udeleženci.
Ko se nekega dne zbudiš in pogledaš okoli sebe, vidiš, kako hitro čas mineva in kako kratki so dnevi, tedni, meseci, leta…
Otrok, s katerimi si se davno igral na ulici ni več tu. Šli so po svojih poteh. Babica, s katero si obiral jagode po vrtu je že davno odšla. Včeraj si jih obral sam. Starega učitelja matematike, s katerim si se pridno učil množenje in delenje si pred kratkim našel v časopisu. Računal ne bo nikdar več. Sosedov pes, s katerim si nekoč tekal po vrtu že dolgo ni več zalajal. Dolga leta nazaj je zaspal. Šola, v katero si dan za dnem radovedne glave zahajal ne posluša več otroških krikov in petja. Le zarjavela gugalnica škripi.
Ostaneš, poješ žemljico od včeraj, in greš malce po mestu, morda ti bo bolje. A kaj ko najlepše trgovinice polne bombonov ni več. Tukaj se zdaj prodajajo čevlji. A kaj ko sladoledarja na vogalu ne sliši nihče več. Le prazna cesta z davno izpranim palim sladoledom leži in molči. A kaj ko ti prijazni kmet na tržnici ne da košček sladke hruške. Košaro za pobiranje že dolgo ni več prijel. A kaj ko star oreh v parku ti ne dela več sence. Lani ga je podrla strela. A kaj ko pred izložbo z igračami ne stojita več z bratcem, želeč si leseni vlakec.
Sam stojiš. Sam gledaš. Sam vidiš.
Vidiš, da nikoli ne bo, kot je bilo. Vidiš, da hodiš po enosmerni potki. Brez prestanka, brez cilja. Hodiš, dokler ti potka izpod nog ne izgine.
Tudi tebe se bo nekdo nekega dne spomnil. Tudi njemu bo težko pri srcu, ker te več ni. Potem se pa bo nasmehnil, spominjajoč se lepih trenutkov s tabo. Spominjajoč se, česar najbolj pogreša.
Življenje je najlepša a hkrati najbolj okrutna stvar, ki ti je dana. Večnosti ni. In mogoče je tudi bolje tako.
Svetovalka Zavoda RS za šolstvo ga. Eva Jurman (Skupina za mednarodno sodelovanje) je učiteljem DPS v tujini posredovala gradivo, ki so ga v PREDMETNI SKUPINI ZA ZGODOVINO (vodja dr. Vilma Brodnik) pripravili za pouk v slovenskih osnovnih šolah.
Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije in Parkom vojaške zgodovine Pivka pripravlja vrsto dejavnosti za obeležitev 30. obletnice samostojne slovenske države, in sicer na 30-letnico vsakega od ključnih dogodkov iz zgodovine slovenskega osamosvajanja:
plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo (23. 12. 1990),
osamosvojitev (25. 6. 1991) in
slovenska osamosvojitvena vojna (junij/julij 1991).
Projekt obeleževanja 30. obletnice slovenske samostojnosti je poimenovan »Zbrali smo pogum« in je vzet iz enega od citatov iz časov osamosvajanja, ki se glasi »Zbrali smo pogum, stopli smo skupaj«. Citat ponazarja vzdušje v času plebiscita in dogodkom, ki so sledili in pripeljali do samostojne in neodvisne slovenske države. Brez enotnosti, zaupanja, samozavesti, ponosa, želje po boljšem življenju in blaginji in predvsem poguma osamosvojitev ne bi uspela. Zato je glavna vsebinska nit projekta pogum.
Za obeležitev 30. obletnice plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo bo na voljo krajši izobraževalni video film o plebiscitu, ki ga bo možno vključiti v proslave na daljavo in/ali v spominske učne ure na daljavo. Na voljo bo tudi virtualna spletna razstava o plebiscitu ter klasični postavitvi razstav v parku pred Arhivom Republike Slovenije na ploščadi pred Parkom vojaške zgodovine Pivka.
Video film o plebiscitu bo dostopen na domeni www.zbralismopogum.si od dne 21. 12. 2020, virtualna razstava o plebiscitu pa od dne 23. 12. 2020 dalje na istoimenski domeni. Video film je že dostopen v zavihku Plebiscit na povezavi Zbrali smo pogum.
V juniju 2021 bodo na voljo tudi video filma, virtualne in klasične razstave ter e-učno gradivo za obeležitev 30. obletnice samostojnosti in zmagovite vojne za Slovenijo.
globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je 3. decembra v komaj 21. letu starosti za vedno zapustil naš mladi rojak, Dorjan Möhn-Klemenčič.
Z Dorjanom smo se od leta 2006 naprej redno srečevali in lepo sodelovali pri dopolnilnem pouku slovenščine in različnih društvenih dejavnostih. Zadnjih nekaj let je s svojimi prispevki urejal športni kotiček Savine internetne strani, za kar mu bomo večno hvaležni.
Dorjan, ki mu zaradi njegove bolezni ni bilo vedno lahko, je bil kljub mladosti in bolezni pravi Savan. S svojim neverjetnim poznavanjem slovenskega športa in z ljubeznijo do njega, z ljubeznijo do slovenske glasbe, slovenske besede, a tudi s svojo potrpežljivostjo in pozitivnostjo je bil za vse nas svetal zgled.
Ohranili ga bomo v spoštljivem in trajnem spominu.
V drugi posamični tekmi v smučarskih skokih v tej sezoni je bil od Slovencev najboljši Bor Pavlovčič na 7. mestu. Drugi Slovenec Žiga Jelar je bil 13. mestu. Anže Semenič je bil na 24., in Peter Prevc na 29. mestu. Zmagal je že drugič v tej sezoni Nemec Markus Eisenbichler. Anže Lanisek in Tilen Bartol nista uvrstila v finale.
Naš najboljši skakalec je bil danes Anže Lanišek na 10. mestu. Drugi Slovenec je bil Žiga Jelar na 13. mestu, Bor Pavlovčič in Peter Prevc na 17 in 18 mestu. Brez finala sta ostala Tilen Bartol, Timi Zajc in Anže Semenič. Zmagal je Norvežan Halvor Graerud pred Nemcem Markus Eisenbichlerjom in Poljakom David Kubackim.
SKPD SAVA e.V. Sontraer Straße 3, 60386 Frankfurt am Main Društveni prostori so do nadaljnjega zaprti. Die Gemeinderäume sind bis auf Weiteres geschlossen.
ENG: This site uses cookies to anonymously count traffic and makes your browsing experience better. You may prefer to disable cookies on this site and on others. The most effective way to do this is to disable cookies in your browser. If you continue you agree with this cookie policy. / SLO: Ta stran uporablja piskotke za anonimno stetje prometa in za izboljšanje storitev. Lahko vam je ljubše, da onemogočite piškotke na tej strani. Najbolj učinkovit način je da onemogočite piškotke v nastavitvan v vašem spletnem brskalniku. Če nadaljujete se strinjate z uporabo poškotkov.OkPreberi več / Datenschutzerklärung